PRVIČ V VRTEC

KORISTNI NASVETI STARŠEM OB prvem VSTOPU OTROKA V VRTEC

Otroci, ki prihajajo v vrtec prvič, naj bi se uvajali postopoma. Prve dni so starši skupaj z o otrokom v skupini, najprej krajši čas, nato pa podaljšujejo otrokovo bivanje v vrtcu.

1. ZAKAJ JE STARŠEM dobro NEKAJ VEDETI O UVAJALNEM OBDOBJU otrok V VRTCU ?

Da STARŠEV, katerih otrok gre v vrtec PRVIČ, začasne SPREMEMBE v otrokovem doživljanju, vedenju in čustvovanju:

• PREVEČ ne PRESENETIJO ali PRESTRAŠIJO,
• da NISO (preveč) RAZOČARANI nad svojim otrokom (če so imeli drugačna pričakovanja, kako bo s tem),
• da se sami NE POČUTIJO KRIVE ali mislijo, da so slabi starši, ker se njihov otrok tako obnaša,
• da NE ZAČNO PREHITRO ISKATI KRIVCA (npr.:«Ta vrtec ni dober! Vzgojiteljica je slaba! Moj otrok je nesposoben!«),
• da na otrokove reakcije NE ODREAGIRAJO S POVEČANIMI ZAHTEVAMI, ali celo s kaznijo. S tem samo povečajo otrokovo stisko !,
• da otrokove težave (in stisko) PREPOZNAJO in PRIZNAJO ter mu DOVOLIJO, da je nekaj časa malo bolj ŽALOSTEN, morda tudi RAZOČARAN nad njimi,
• da mu dovolijo, da se sme na svoj način upirati uvedenim spremembam , ker s tem zares aktivno premaguje svojo stisko, tudi tako, da svoja NEGATIVNA ČUSTVA izrazi NAVZVEN,
• da svojemu otroku LAHKO POMAGAJO (s svojim vedenjem, s pozitivnim stališčem do vrtca in do strokovnih delavk),
• da lažje VZPODBUJAJO svojega otroka k večji samostojnosti, k ločevanju od njih, k vključevanju v oddelek,
• da si NAJDEJO ČAS ZA OTROKA ter ga KVALITETNO PREŽIVIJO z njim, ker v tem času potrebuje marsikateri otrok potrebuje VEČ starševske TOLERANTNOSTI in STRPNOSTI kot sicer,
• da so pri uvajanju otroka VZTRAJNI in DOSLEDNI pri tem, da PRIPELJEJO otrok v vrtec REDNO vsak dan, tudi, če opazijo, da je začel s svojim vedenjem in čustvenim odzivanjem kazati, da mu ta sprememba ni všeč.

2. ZAKAJ se V ZAČETNEM OBDOBJU obiskovanja vrtca VEČINA OTROK temu UPIRA?

 Ker je to upiranje le otrokov protest proti uvedenim spremembam v njegovo dotedanje življenje doma ter način njegovega doživljanja in odreagiranje na te spremembe.

Začetek obiskovanja vrtca pomeni za otroka VEČPASTNO PRILAGAJANJE in INTEGRACIJO V SKUPINO.

Otroku bo bivanje v vrtcu po določenem času postalo ČUSTVENO PRIJETNO, ker bo SPREJEL:

• vzgojiteljico in njeno pomočnico, ki bosta zanj predstavljali ZAMENJAVO ZA STARŠE, vendar pa sta obe “nadomestni mami” tudi za "druge" otroke, zato je njuna pozornost in ljubezen porazdeljena tudi med ostale, ne samo nanj.
• večurno bivanje MED VEČJIM ŠTEVILOM OTROK, kar je zanj največkrat nova in drugačna izkušnja kot biti sam z mamico, očkom ali babico.
• drugačne, nove PROSTORE IN PREDMETE okoli njega, kot so skupna igralnica, stranišče z več školjkami, dolgi hodniki vrtca, velika garderoba, drugačne igrače, drugačna postelja ali ležalnik, velike blazine po tleh…
• drugačen RITEM življenja kot je spanje, vstajanje iz posteljice, hranjenje ob drugačni uri kot doma, igranje v igralnici in odhodi na igrišče, različni rituali pri pospravljanju, umivanju, oblačenju.
• drugačna PRAVILA in ZAHTEVE glede obnašanja do drugih otrok, do odraslih, uporabe igrač, pospravljanja, samostojnega obnašanja, kot jih pozna doma.

Uvajalno obdobje v vrtcu je tako čas otrokovega UČENJA, PREIZKUŠANJA IN ISKANJA RAVNOVESJA V NIHANJU:

• med NAREDI PO SVOJE in/ali NAREDITI, kot ZAHTEVAJO DRUGI,
• med svojo EGOCENRTIČNOSTJO (Daj to meni! Hočem takoj! To je moja igrača!) In PRIPADNOSTJO SKUPINI (Skupaj jaz in moj prijatelj v skupini. Jaz dam igračo tebi, ti svojo meni. Ne vsi naenkrat, najprej eden, potem drugi!)

3. KAKŠNO VEDENJE IN ČUSTVENE REAKCIJE opazimo PRI VEČINI OTROK ob vključitvi v vrtec  in KAKO DOLGO TRAJAJO?

Značilne opazne reaktivne spremembe v vedenju in čustvovanju predšolskega otroka:

ZJUTRAJ, doma, ob prihodu v vrtec:

• že doma se upira, noče iti v vrtec (z besedami, počasen pri oblačenju, joka)
• ko ga starši pripeljejo, ne želi ostati v skupini oz. ne želi, da ga starši zapustijo (joka, se jih oklepa - panični strah)

V SKUPINI:

• obrne se navznoter, ostaja gibalno zavrt, molčeč, samo opazuje, ne želi kontakta z ostalimi otroki ali z vzgojiteljico
• pogosteje odreagira z jokom, vsaka sprememba ga hitro vznemiri, razdraži, še zlasti v konfliktnih situacijah, ko ne ve, kako naj reagira, kaj bo sledilo
• pogosteje se obrača na vzgojiteljico, ker želi njeno odobravanje in potrditve
• več navzven usmerjene agresivnosti (odriva otroke, tepe, grize)
• odklanja hrano, spanje
• ponovno začne lulati ali kakati v hlačke
• pri starejšem otroku nastopaštvo pred vrstniki (jaz zmorem, sem najmočnejši, moj očka..)
• pri starejšem otroku laganje, ponujanje igrač, sladkarij (nosi od doma)

OB PRIHODU STARŠEV popoldne v vrtec:

• ponovno joka (razbremenitev) ,
• lahko tudi odklanja kontakt s starši (jim zameri, ker so ga pustili v vrtcu oz. odšli)

in popoldne oz. zvečer DOMA:

• vede se spremenjeno: bolj siten, razdražen, nemiren; prepirljiv s sorojenci ali starši
• hitreje opušča začeto igro, ne more se skoncentrirati, negotovost (zlasti pri starejših otrocih), ko se mu zdi, da ni v ničemer dovolj dober, spreten, da mu nič ne gre od rok (jok, nepričakovani impulzivni čustveni izbruhi)
• bolj spet visi na starših (želi več pozornosti oz. potrditve, da je ljubljen in sprejet)
• ponoči slabo spi, se zbuja prestrašen ali pa več spi, je na splošno bolj zaspan
• "Ne govori o vrtcu" (ne želi)
• bolezenski znaki (psihosomatski ): boli ga trebuh, bruhanje, astmatski napadi, driska, vročina, vnetje ušes, angina

Pri večini otrok »uvajalne težave« trajajo od  3 - 4 tednov, torej so to le PREHODNE reaktivne motnje.

Jakost, trajanje in pogostost otrokovih uvajalnih težav (ločevalna stiska) so najpogosteje in medsebojno  povezane:

• z otrokovo splošno telesno in psihično zrelostjo in osebnostnimi značilnostmi:

• temperament (dednost),
• kronološka starosti (starost ob vstopu v vrtec)
• funkcionalna zrelost (kaj že zmore)
• predhodne boleče izkušnje z ločenostjo (zapuščenostjo) od njemu pomembnih ljudi (npr. daljša hospitaliziranost)
• občutek čustvene varnosti in navezanosti z domačo osebo

• s starši :

• kakšna stališča (pozitivna, negativna, ambivalentna) v zvezi z vrtcem in uvajanjem imajo
• naklonjenost ter zaupanja do vrtca in strokovnih delavk
• čustvena strpnost in razumevanje do otroka,
  • poznavanje in razumevanje sebe in svojih čustvenih potreb in sposobnost ločiti svoje občutke od otrokovih

• z okoljem - vrtcem:

• čustvena tolerantnost in strpnost vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice,
• sposobnost prepoznavanja in odzivanja odraslih na otrokove razvojne potreb in njegove čustvene stiske,
• prožnost strokovnega kadra pri načrtovanju delu in vodenju otrok v oddelku

4. ZAKAJ LOČEVANJE OD MAME in BIVANJE V VRTCU /JASLIH/ TEŽKO PRENAŠA MLAJŠI OTROK (otrok v starosti od 11 mesecev do 3 let) :

• Ker si otrok še ne more "predstavljati" (v mislih), da mama obstaja tudi, če je "ne vidi" (strah, bojazen)
• Ker še nima razvite "časovne perspektive" (dimenzije časa, ur)
• Ker še nima trajne "predstave mame v spominu", da bi si jo lahko priklical
• Ker ne zna "ubesediti" svoje stiske ob ločevanju in zapuščanju staršev, svojih strahov zaradi nepoznanih oseb, prostorov, drugih otrok…
• Ker še ne more sklepati (kot lahko odrasli) na snovi svojih predhodnih izkušnjah, ker takih največkrat še nima
• Ker ne zna predvideti reakcij drugih ljudi in predmetov, ali mu bodo prijetni, prijazni, naklonjeni…
• Ker v skupini, kjer so zdaj tudi drugi otroci, ne dobi vedno takojšnje zadovoljitve potreb

ZATO otroku ne preostane nič drugega, kot da svoje doživljanje in razumevanje izrazi s svojo NEMOČJO in z JOKOM,  kar je istočasno izraz njegovega protesta kot način čustvenega olajšanja.

5. ZAKAJ LOČEVANJE OD STARŠEV in  BIVANJE V VRTCU pogosto TEŽKO IZPELJE tudi  STAREJŠI OTROK  (otrok med 3. in 6. letom starosti)

Starejši otrok se vedno vključuje v skupino otrok, ki je oblikovana že od prej…

• Zaradi KOHEZIVNOSTI že obstoječe vrtčevske skupine, kjer se večina otroki že pozna od prej, imajo svoja pravila, delijo si vloge, obstajajo že prijateljstva in novinca niso takoj pripravljeni sprejeti medse
• Ker "sprejetost" s strani drugih vedno zahteva odlaganje neposrednega zadovoljevanja svojih potreb
• okrog 3. leta starosti je obdobje "trme" na višku - otrok hoče narediti po svoje, upiranje avtoriteti odraslega je normalni razvojni pojav in pomeni začetek na poti k samostojnost, med otroki je opaziti več socialnih interakcij in večje število »konfliktov«, zato novinca takšna vedenja vrstnikov še dodatno vznemirijo
• ker se po 3. letu starosti izrazito začenja spreminjati njihova igra, to je obdobje prehoda od individualne k skupinski igri, otroci se začenjajo veliko več igrati in pogovarjati med seboj, zato je opaziti več besednih konfliktov med otroki, kar je »od zunaj« s strani novinca in njegovih staršev videti kot »naporno, agresivno, glasno, zastrašujoče…«

 

6. KAKO KAHKO starši OLAJŠAJO svojemu otroku PREHOD IZ DRUŽINSKEGA VARSTVA v VRTEC (starost od 11 mesecev do 3 let):

ŠE PRED VSTOPOM V VRTEC.

Pravočasno SE POZANIMAJTE, ali bo v vrtcu, kamor želite vključiti svojega otroka, v tistem času prosto mesto zanj. Obiščite nas v vrtcu, sami ali z otrokom in pravočasno  izpolnite PRIJAVNICO ZA VPIS.

V vrtcu boste pravočasno dobili vse informacije glede vpisa otroka v vrtec, prav tako pa tudi, kdaj in kako naj bi otroka postopno uvajali v skupino.

DOMA :

• ga navajajte in dopustite, da se giblje po tleh (v jaslih nimamo stajice ali hojic)
• spodbujajte ga k čim večji samostojnosti pri jedi, pri oblačenju, pri igri, pri gibanju. Naj poskuša sam!
• počakajte in mu dopustite, da lahko vaš otrok naredi sam, npr. ko želi jesti sam z žlico, si sam obleči jopico. Ne kregajte ga ali mu tega ne dovolite zato, ker se lahko pri tem umaže, ali ker je videti še neroden ali počasen!
• postopoma podaljšujte svojo odsotnost, ko ga zaupate v varstvo znani osebi, npr. babici
• pred vstopom otroka pripeljite na vrtčevsko igrišče, da lahko opazuje druge otroke in dogajanje
• pri hranjenju otroka postopoma prehajajte na trdo hrano, ki jo mora otrok prežvečiti
• če otroka še dojite, začnite razmišljati in nato tudi zares poskusite otroka pomiriti, uspavati, ne da bi ga pri tem dojili
• O vrtcu poskušajte razmišljati v pozitivnem smislu: kaj vse bo vaš otrok s tem pridobil; da se bo naučil veliko novih stvari; da bo postal bolj samostojen.
• Oblikujte realna pričakovanja do vrtca kot do svojega otroka
• ZELO POMEMBNO je, da sebe (še posebej MAME) odkrito IZPRAŠATE, ali se zares ZMORETE za nekaj časa LOČITI OD SVOJEGA OTROKA in ga ZAUPATI TUJI OSEBI in v vrtcu bo to vzgojiteljica in njena pomočnica.
• To pomeni tudi, da se morate vprašati, ali zares ZMORETE čustveno SPREJETI, da bi imel vaš otrok poleg vas prav tako rad tudi drugo odraslo osebo in da ji bi to tudi pokazal , npr. da bo zjutraj objel vzgojiteljico v vrtcu in z veseljem zlezel v njeno naročje. Vam je ob tej misli prijetno ali ste ob tem nanjo kar malo ljubosumni?

7. KAKO KAHKO starši OLAJŠATE  vstop v vrtec STAREJŠEMU OTROKU

Tudi otroku, ki je star že 3 leta ali več, pomeni vstop v vrtec ZAHTEVNO PREIZKUŠNJO, še zlasti, če je bil do sedaj v domačem varstvu (npr. pri babici ali privatni varuhinji), kjer je bil večino časa edini otrok ali pa je bilo otrok manj kot jih je navadno v vrtčevski skupini.

Starši boste svojemu 3-letniku najlažje pomagali tako, da:

• se doma pogovarjate o vrtcu (z otrokom, ob otroku) v pozitivnem smislu
• pojdite z otrokom na obisk v vrtec ali na vrtčevsko igrišče, kjer bo otrok lahko opazoval druge otroke in odrasle pri igri in drugih aktivnostih
• pozanimajte se o življenju v vrtcu (kakšen je ritem življenja, rituali, različne dejavnosti) in o tem pripovedujemo otroku doma, da mu vzbudite radovednost in ga motivirate za nove izkušnje izven doma.
• Vendar NE PRETIRAVAJTE v tem, KAKO BO V VRTCU VSE LEPO in prijetno, ter da ga bodo imeli vsi otroci – takoj in vedno radi..!! Ker ne bo tako in to ni res!
• spodbujajte in omogočajte svojemu otroku čim večjo samostojnost pri jedi, oblačenju, igri
• omogočite in poiščite čim več situacij, kjer bo lahko z vrstniki in drugimi otroki (na igrišču, v peskovniku, na obiskih)
• ne vmešavajte se prepogosto v konflikte otrok, ki jih imajo, ko se igrajo skupaj, npr. zaradi igrač, pravil igre, razen, kadar je otrok res fizično ogrožen.
• Pri tem otroka vzpodbujajte, da raje SAM poišče rešitev, kadar nastanejo konflikti med otroki in išče našo pomoč.
• Ne iščite krivca: “Kdo je kriv? Kateri je začel prvi?”, temveč poskušajte vprašati: “Kaj je pa bilo? Kaj bi pa ti rad naredil? Kaj boš pa sedaj naredi?”
• pri otroku razvijajte pozitivno mnenje (sliko) o sebi. Od vas naj sliši več pozitivnih vzpodbud kot negativnih. Imejte čim bolj realna in ne previsoka pričakovanja do njega o tem, kaj vse naj bi že znal, zmogel, razumel, kako naj bi se obnašal pri svoji starosti. Le tako bo vaš otrok lahko verjel vase, v svoje sposobnosti.
• Večkrat recite svojemu otroku : “Verjamem vate! Vesela sem, da ti je to uspelo! Ponosen sem nate!” -
• NIKAKOR pa: “Saj nisi dojenček! Lahko bi bil bolj pameten! Fantki pa je ne jokajo! Če boš jokal, boš moral še dlje časa ostati v vrtcu!”
• sebe odkrito izprašajte: “Ali se zmorem JAZ ločiti od svojega otroka? Koliko pa res zaupam drugim osebam, da bodo delale dobro z/ za otroka? Kakšna so moja stališča do vrtca, mislim, da je vrtec samo izhod iz nuje ali verjamem, da bo moj otrok dobil veliko dobrega s tem, ko bo obiskoval vrtec?”
• NE silite otroka, da se v začetnem obdobju obnaša drugače, kot zmore in mu zato nikoli ne recite: “Moraš se igrati z drugimi otroki! Ne smeš jokati, ko ostaneš zjutraj z vzgojiteljico!”

 

8. KAKO LAHKO starši POMAGATE mlajšemu OTROKU, ko je ŽE V VRTCU…

• s seboj naj otrok prinaša ljubkovalno igračko, ninico  (prehodni objekt), kar otroku olajša priklicati si v misli ljubljeno osebo, medtem ko je sam, ker ga pomirja, mu daje občutek varnosti
• s seboj naj (vsaj na začetku!) prinaša tudi stekleničko ali dudo (če jo še ima)
• NE vzemite otroku  dveh stvari naenkrat,  ki ju ima prav zato, da se  pomiri!
• prve dni bodite z otrokom v skupini (pri igri, pri zajtrku in kosilu) in postopoma podaljšujte čas bivanja otroka v vrtcu (v začetku naj po kosilu odhaja domov). Nihče, ne otrok ne odrasli,  če ga je (še) strah, ne more zares zaspati in mirno počivati!
• izmenjava informacij o otroku in o vrtcu z vzgojiteljico (o njegovih posebnostih, kako se vede doma - kaj rad je, kako se najhitreje umiri, kdaj je zaspan; kakšen je ritem)
• več strpnosti in potrpežljivosti (nestrpnost, neučakanost, visoka pričakovanja, užaljenost: Otrok bo to razumel kot pomanjkanje vaše ljubezni in naklonjenosti, in še zlasti, kot SVOJ NEUSPEH.
• NE iščite prezgodaj krivca (ker je to le prelaganje odgovornosti!)
• poskušajte pri sebi razviti ZAUPANJE do vzgojiteljice (vaše nezaupanje bo otroka samo dodatno zbegalo)
• NE obljubljajte (ne lažite!) svojemu otroku nekaj - česar ne morete uresničiti. Nikar mu ne recite:" Takoj pridem nazaj!« (potem pa vas ni več ur!)" Otrok tako razvije nezaupanje v odrasle
• otrok naj v začetnem obdobju obiskuje vrtec REDNO (čeprav se pojavijo težave)
• po otroka prihajajte REDNO (ob istem času) , ker otrok razvije svojo notranjo uro in postane nemiren in prestrašen, če vas ni ob uri, ko vas pričakuje!

9. KAKO LAHKO starši POMAGATE STAREJŠEMU OTROKU prve dni v vrtcu

• postopoma podaljšujte čas otrokovega bivanja v skupini
• bodite strpni in potrpežljivi, vzemite si čas (prve dni) in bodite z otrokom v skupini, spoznajte tudi vi druge otroke
• prehodni objekt (ljubkovalna igrača, avtomobilček), ki mu daje občutek varnosti in vez z domom
• izmenjava informacij z vzgojiteljico (otrokove posebnosti, navade in razvade)
• ne obljubljajte otroku (ne lažite) nekaj, česar ne boste naredili (npr. takoj pridem pote, če boš priden..), ker vodi to v otrokovo nezaupanje do odraslih
• ne iščite prehitro krivca
• vašo nestrpnost, visoka pričakovanja in užaljenost bo otrok razumel kot : »Nima me več rada, nisem dovolj dober« in doživljanje občutka lastnega neuspeha
• otrok naj prve dni obiskuje vrtec redno, čeprav so se pojavile težave
• po otroka prihajajte redno (ob isti uri) oz. vnaprej mu povejte, da boste prišli kasneje (nemirnost, strah)
• zaupajte v svojega otroka, da bo zmogel (tudi on si želi, da bi mu uspelo in bi zadovoljil vaša pričakovanja!)
• OČE ! pogosto lažje izpelje proces ločevanja
• omogočite in spodbujajte otroka k SIMBOLNI PREDELAVI izkušenj in doživljanja v vrtcu (skozi pogovor, igranje vlog - "igramo se vrtec"). Skozi preigravanje otrok podoživlja situacije, sprošča negativna čustva, bolje razume reakcije in vedenje drugih in sebe, uči se nove vzorce vedenja.

Če bo vaš otrok začel obiskovati vrtec v jesenskem času, boste konec meseca maja ali v začetku junija PISNO POVABLJENI na prvi INFORMATIVNI SESTANEK ZA STARŠE NOVOSPREJETIH OTROK.

Poskusite se tega srečanje udeležiti, vendar pridite brez otroka, ker bosta vsebina in trajanje zanj gotovo nezanimiva in predolga.

Še pred uradnim vstopom otroka v vrtec, potem, ko bomo v vrtcu zagotovo vedeli, kdo bo vzgojiteljica in njena pomočnica v skupini, kakor bo vaš otrok vključen, vas bo otrokova VZGOJITELJICA POKLICALA in POVABILA na vajin PRVI SKUPNI RAZGOVOR . Poskušajte najti čas za to srečanje!

Vzgojiteljica vas bo povprašala pomembne stvari o vašem otroku in njegovih navadah ter posebnostih, vi pa jo boste lahko vprašali še vse tisto, o čemer še niste sigurni v zvezi z vrtcem in skupino.

S tem boste olajšali svojemu otroku vstop v vrtec, ker vzgojiteljici ne bo več popolnoma neznan otrok in ga bo veliko lažje sprejela, tolažila in razumela, takrat, ko boste v prvih dneh zapustili igralnico in otroka v njej.

DOGOVORILI se boste tudi za točni DAN VSTOPA ter tudi  o tem, kdo, kako in koliko časa boste svojega otroka uvajali v skupino.                                                                                                            

Malček in stres  „Ko me zapustiš, tako boli!“

Ločitvena stiska otroka (od 6-8. meseca starosti naprej) od staršev v uvajalnem obdobju

 

VAŽNO JE VEDETI :

Ljudje, ki so se (v otroštvu) naučili bolje obladovati stres (težje življenjske situacije), zmorejo bolj jasno razmišljati, tudi, kadar so pod večjim čustvenim pritiskom.... !

 

KAJ VEMO DANES o delovanju možganov:

• Ločenost prizadene možgane majhnega otroka zelo podobno kot telesna bolečina
• Kadar otrok joka dolgo časa in ga nihče ne pride potolažit, to prizadene ključne sisteme v njegovih možganih in telesu.

Posledice so nagnjenost k depresiji, anksiozne motnje ter druge telesne in mentalne bolezni v poznejšem življenju

• Če mora otrok jokati sam, se nauči, da je zapuščen prav takrat, ko potrebuje pomoč

 

KAKO lahko POMAGAMO OTROKU, KO JE POD močnim čustvenim STRESOM 

• /vir : ZNANOST O VZGOJI, Margot Sunderland, Didakta, 2009/

 

• OTROKOVO čustveno STISKO JE TREBA JEMATI RESNO !

 

1. Otroka je treba NAJPREJ čustveno POMIRITI !

Kadar je otrok čustveno vznemirjen in v stiski, potrebuje SOČUTJE, UTEHO IN TELESNO TOLAŽBO, da se njegovo vznemirjeno telo in sistemi možganov (za BES, STRAH IN LOČITVENO STISKO) znova normalizirajo. Razlage o delovanju in učenju možganov:

• če otroku ne pomagamo dovolj pri obvladovanju silovitih čustvenih in telesnih občutij, bodo pozneje v življenju njegovi možganski sistemi za « preplah - alarm» v spodnjih – starejših možganskih delih pretirano dejavni
• če otroka, ki mu v možganih « amigdala » bije preplah, ves čas ne tolažite in čustveno pomirjate, lahko to stanje povzroči TRAJNE SPREMEMBE v njegovih možganih : hude motnje v ravnovesju kemičnih snovi v sprednjih deloh možganov – kjer poteka logično mišljenje in procesi učenja -  ter v sistemih za odzivanje na stres.
• Kadar se v možganih sprožijo alarmni sistemi za bes, strah ali ločitveno stisko – zapade v stanje čustvene bolečine in silovite telesne vzburjenosti...v telesu se aktivirajo nevrokemične snovi in hormoni, ki v hipu preplavijo celo telo in um (kortizol)
• Raziskave kažejo, da bo otrok, ki se na stres odziva pretirano, POZNEJE v življenju, ko bo starejši, bolj nagnjen k depresiji kot načinu odzivanja na težje življenjske izkušnje !

 

2. NA OTROKOVA OBČUTJA SE ODZOVITE S PRIMERNIM GLASOM IN ENERGIJO ! Vendar NE z enoličnim glasom, ampak s polnim, čustveno toplim glasom, npr... »Ja, ja, je že v redu.. »

 

3. OSTANITE ČUSTVENO MIRNI IN MU POKAŽITE SVOJE JASNE (pozitivne) MEJE ! Ključni dejavnik za obvladovanje otrokovih silnih občutij je, kako takrat odrasli obladuje svoja lastna občutja ! Otrok mora čutiti, da je odrasli sam čustveno močan in da obvladuje trenutni položaj – občutek varnosti in zanesljivosti

 

4. OTROKA JE TREBA TELESNO (mirno) POTOLAŽITI ! Pomirjamo ga, če se ga dotikamo, božamo, nežno stisnemo k sebi !