NADARJENI PREDŠOLSKI OTROCI - kaj se dogaja z njimi v javnih vrtcih?
Ali so lahko tudi med slovenskimi otroki v predšolskem obdobju nekateri nadarjeni, se v strokovnih in akademskih krogih še nismo odločili. V javnih vrtcih kakšnega posebnega koncepta ali smernic za načrtno vzgojno izobraţevalno delo s takimi mlajšimi otroki, ki bi jih morda v drugih državah prepoznali kot »potencialno nadarjene«, nimamo.
SOCIALNE KOMPETENCE PREDŠOLSKIH OTROK – NAPOVEDNIK USPEHA V ŠOLI
Socialne kompetence predšolskega otroka, ki jih ta uspe razviti do vstopa v OŠ, imajo po longitudinalnih raziskavah, ki so bile narejene tudi v slovenskem prostoru, zanesljivo napovedno vrednost za kasnejšo otrokovo šolsko uspešnost. Pokazalo se je, da celo večjo kot same intelektualne sposobnosti ali dotedanje doseţeno akademsko znanje otroka
OTROCI S POSEBNIMI POTREBAMI V REDNIH ODDELKIH VRTCA - RAZVIJANJE INKLUZIVNEGA MODELA V VEČINSKIH ODDELKIH VRTCA S PRILAGOJENIM IZVAJANJEM PREDŠOLSKEGA PROGRAMA TER DODATNO STROKOVNO POMOČJO
Sodobna paradigma na področju usmerjanja otrok s posebnimi potrebami (OPP) temelji na načelu inkluzije oz. socialne vključenosti, kot jo prepoznava politika večine evropskih držav pri izobraževanju oseb s posebnimi potrebami. Tudi slovenski Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP, 2000) izhaja iz načela inkluzije, kjer se daje večji poudarek različnim vzgojno izobraževalnim potrebam posameznega otroka in manj (oz. ne več toliko) otrokovim primanjkljajem.
PREHAJANJE MED PROGRAMI VRTCA
V zadnjih letih, še zlasti pa od sprejetja Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, je veliko govora o ustreznosti ali neustreznosti usmeritev, pa o programih ki da so bolj ali manj primerni za določene otroke s posebnimi potrebami. Govorimo o integraciji, pa o inkluziji in o opolnomočenju na eni strani, nemalokrat pa se prikaže določene specialne in specialistične obravnave otrok kot nekaj, kar je temu nasprotnega. Evropska priporočila pri obravnavanju oseb s posebnimi izobraževalnimi potrebami, ki temeljijo na različnih pravnih in strokovnih podlagah, postavljajo v ospredje inkluzivno izobraževanje kot temeljno.
