Vstop otrok v vrtec

KORISTNA VPRAŠANJA ZA STARŠE in VZGOJITELJE OB VSTOPU OTROKA V VRTEC

Zakaj je dobro nekaj vedeti o postopnem uvajanju otroka v vrtec ter tipičnih uvajalnih težavah otroka?

  • ZAKAJ se V ZAČETNEM OBDOBJU obiskovanja vrtca VEČINA OTROK UPIRA temu, da bi zares ostali brez staršev v skupini?
  •  KAKŠNO VEDENJE IN ČUSTVENE REAKCIJE opazimo PRI VEČINI OTROK ob vključitvi v vrtec in KAKO DOLGO navadno TRAJAJO?
  •  ZAKAJ LOČEVANJE OD MAME in BIVANJE V VRTCU najtežje PRENAŠA MLAJŠI OTROK (otrok od starosti 11 mesecev do 3 let) ?
  •  ZAKAJ LOČEVANJE OD STARŠEV in BIVANJE V VRTCU včasih TEŽKO IZPELJE tudi STAREJŠI OTROK (med 3. in 6. letom starosti) ?
  • KAKO KAHKO starši svojemu otroku OLAJŠAJO prehod IZ DRUŽINSKEGA VARSTVA v VRTEC?  KAKO LAHKO starši POMAGAJO OTROKU, ko že redno PRIHAJA V VRTEC?

«DOBRI STARŠI DAJO SVOJIM OTROKOM KORENINE IN KRILA. KORENINE zato, da vedo, kje je njihov dom in KRILA, da lahko odletijo in vadijo, kar so jih starši naučili.» (Jonas Salk)

Pripravila: Božena Stritih, uni. dipl.psih., svetovalna delavka v vrtcu Najdihojca Ljubljana
Kontakt: 01/519 30 31, 031 686 848, bozena.stritih@najdihojca.si

LOČITVENA STISKA MALČKOV V UVAJALNEM OBDOBJU

    „Ko me zapustiš, tako boli!“ ............ LOČITVENA STISKA OTROKA ob vključitvi v vrtec

Ločitvena stiska otroka od staršev v uvajalnem obdobju, ko ga prvič vključijo v institucionizirano varstvo (vrtec), pri  otroku tudi najbolj prepoznamo. Tako starši kot vzgojiteljice lahko bolje razumejo, kaj se v tem času dogaja z otrokom in kako naj se ustrezno odzvejo na otrokove aktualne potrebe, še zlasti, če vedo nekaj tudi o delovanju stresa na človekov (otrokov) organizem oz. njegovo zdravje.

SODOBNA  SPOZNANJA NEVROZNANOSTI  kažejo, da zmorejo odrasli, ki so se (v otroštvu) naučili bolje obladovati stres (težje življenjske situacije), tudi bolj jasno razmišljati (torej uporabljati svoj razum), kadar so pod večjim čustvenim pritiskom.... ! In KAJ DANES že vemo O DELOVANJU otrokovih MOŽGANOV?

Ločenost od "zanj pomembnih odraslih" prizadene možgane majhnega otroka zelo podobno kot telesna bolečina;

Kadar mlajši otrok joka dolgo časa(sam)  in ga nihče od odraslih ne pride potolažit, to stanje prizadene ključne sisteme v njegovih možganih in telesu. Posledice so večja nagnjenost k depresiji, pogostejše anksiozne motnje ter druge telesne in mentalne bolezni v poznejšem življenju ;
Če mora otrok jokati sam, se iz tega nauči, da je zapuščen prav takrat, ko dejasnko potrebuje pomoč odraslih. (In ko bo starejši, bo s težavo pomislil in prosil druge za pomoč, ko jo bo zares potreboval, saj ne bo verjel, da bi mu drugi sploh želeli pomagati!)

KAKO lahko odrasli (starši oz.vzgojiteljica, ko je otrok že v vrtcu) POMAGA OTROKU, ko je le-ta POD čustvenim STRESOM?  Odrasli najbolj pomaga otroku, kadar OTROKOVO čustveno STISKO JEMLJE RESNO !

Otroka je treba čustveno POMIRJATI!    Kadar je otrok čustveno vznemirjen in v stiski, potrebuje predvsem SOČUTJE, UTEHO IN TELESNO TOLAŽBO odraslega, da se lahko njegovo vznemirjeno telo in sistemi možganov  (za BES, STRAH IN LOČITVENO STISKO) znova normalizirajo.

 Nevroznanstvene razlage o delovanju in učenju možganov:

če otroku odrasli ne pomaga dovolj pri obvladovanju silovitih čustvenih in telesnih občutij, bodo pozneje v življenju njegovi možganski sistemi za « preplah - alarm» v spodnjih, (starejših) možganskih delih pretirano dejavni.

Če malčka, ki mu v možganih « amigdala » bije preplah,odrasli ves čas ne tolaž in čustveno pomirja, lahko to stanje povzroči TRAJNE SPREMEMBE v malčkovih možganih: hude motnje v ravnovesju kemičnih snovi  v sprednjih deloh možganov – kjer poteka logično mišljenje in procesi učenja -  ter v sistemih za odzivanje na stres.

Kadar se v malčkovih možganih sprožijo alarmni sistemi za bes, strah ali ločitveno stisko – zapade v stanje čustvene bolečine in silovite telesne vzburjenosti...V telesu se aktivirajo nevrokemične snovi in hormoni, ki v hipu preplavijo celo telo in um (stresni hormoni).
Raziskave kažejo, da bo otrok, ki se na stres odziva pretirano, POZNEJE v življenju, ko bo starejši, bolj nagnjen k depresiji kot načinu odzivanja na težje življenjske izkušnje !

NA OTROKOVA OBČUTJA SE JE DOBRO ODZATI S PRIMERNIM GLASOM IN ENERGIJO!     Vendar NE z enoličnim, ali čustveno hladnim glasom !   Bolje je, da odrasli s svojim polnim, čustveno toplim glasom malčku ponavlja: »Ja, ja, je že v redu, saj te razumem, da ti je zdaj (npr. ko je tvoja mama odšla) težko in da zato jokaš".

Ostati ČUSTVENO MIRNI IN MU POKAZATI SVOJE JASNE (pozitivne) MEJE !    Otrok mora čutiti, da je odrasli sam čustveno močan in da obvladuje trenutni položaj – to malčku daje občutek, da mu odrasli ponuja varnost in zanesljivost. Ključni dejavnik za obvladovanje otrokovih silnih občutij je, kako takrat odrasli obladuje svoja lastna občutja ! (in ne, kako zmore otrok).

OTROKA JE TREBA POTOLAŽITI s svojim TELESNIM KONTAKTOM!    Z malčkom je potrebno ostati v  kontaktu in ga ne pustiti samega ! Z razumevajočim in naklonjenim glasom ga odrasli pomirja, tako, da ga tudi poboža in nežno stisne k sebi !

Povzeto po viru:  ZNANOST O VZGOJI, Margot Sunderland, Didakta, 2009,

Pripravila : Božena Stritih, univ. dipl. psih., Vrtec NAJDIHOJCA Ljubljana, kontakti: 01/ 519 30 31, 031 686 848,e- naslov: bozena.stritih@najdihojca.si

VODENJE PRVEGA RAZGOVORA VZGOJITELJICE S STARŠI NOVOSPREJETEGA OTROKA - pred prihodom otroka v oddelek

"Vstop vsakega otroka v vrtec je tako zanj kot za celo družino pomemben korak. Večina otrok se ob tem najpogosteje tudi prvič za daljši čas ločuje od staršev. Življenje z drugimi otroki ter z novimi odraslimi v skupini ponuja vsakemu otroku drugačne možnosti za učenje in izkušnje, kot mu jih nudi družina. Kakovost prehoda otroka iz družine v novo socialno okolje se kaže tudi v stopnji medsebojnega zaupanja, ki ga zmoremo zgraditi starši in delavci vrtca med seboj.«

Vsebina prvega SKUPNEGA  razgovora otrokove bodoče vzgojiteljice in njegovih staršev poteka praviloma v prpostorih vrtca, VSAJ NEKAJ DNI PRED tem, ko bo otrok začel redno prihajati v skupino.

Vzgojiteljica se staršem na kratko predstavi, nato pa sledi POGOVOR O OTROKU in O PRIČAKOVANJIH staršev do nje oz. do vrtca. Tudi vzgojiteljica izrazi svoja pričakovanja, ki jih ima do staršev.

PRIČAKOVANJA IN ŽELJE/POTREBE STARŠEV: vzgojiteljica tekom pogovora (ne nujno ravno na začetku!) povpraša starše, kakšna so njihova pričakovanja, želje, morebitni strahovi, dilemej v zvezi z vrtcem,  do strokovnih delavk,  glede postopnega  uvajanja. Povpraša naj jih tudi, kakšne izkušnje že imajo sami v zvezi z vrtcem (ko so bili oni še otroci, z morebitnim otrokovim prejšnjim vrtcem)

POTEK POSTOPNEGA UVAJANJA OTROKA V SKUPINO: vzgojiteljica staršem opiše, kako navadno poteka postopno uvajanje otrok v njenem oddelku in zakaj je to pomembno – koliko ur prve dni, kako naslednje dni,  koliko dni se navadno postopoma podaljšuje bivanje otroka do polne časovne prisotnosti otroka v vrtcu. Zelo pomembno je tudi, da vzgojiteljica staršem  jasno in razumljivo pove, kakšna so njena PRIČAKOVANJA DO njih, STARŠEV, v uvajalnem obdobju: kako naj se vključijo v življenje skupine, kako naj se vedejo do svojega otroka in do ostalih otrok, kako naj reagirajo, če bo otrok izražal izrazito čustveno negotovost in protest, da bi ga zapustili in odšli….Pomembno je, da še prej preveri, ali imajo starši sploh namen ostati z otrokom prve dni skupaj v skupini in ga tako postopno navajati na vrtec, koliko časa (dni) imajo na razpolago za to in kdo (mama, oče, babica…) bo skupaj z otrokom prve dni v skupini.

Mnogi starši  odhod svojega otroka v vrtec, njegovo postopno navajanje ter svoje ločevanje od otroka doživljajo boleče, z občutki kridve, strahov in bojazni. Zato že od vsega začetka potrebujejo s strani vzgojiteljice razumevanje in čustveno sprejemanje, nikakor pa ne pa njenega moraliziranja ali minimaliziranja čustvenih stisk otroka oz. staršev.

OKVIRNA PREDSTAVITEV PROGRAMA SKUPINE: večino staršev v začetku bolj zanima dnevni potek življenja in dela skupine, zlasti pri najmlajših otrocih, ne pa toliko sam LDN skupine, zato jim vzgojiteljica predstavi dnevno rutino ter znotraj tega možnosti, kako se lahko upoštevajo individualne potrebe otroke, npr. po spanju čez dan, ko je utrujen. Pove naj jim tudi, kakšna so njena pričakovanja glede sodelovanja med njo in starši, kakšne oblike sodelovanja že potekajo…

POGOVOR O OTROKU …Za ustrezno načrtovanje postopnega uvajanje so informacije, ki jih pridobi vzgojiteljica od otrokovih staršev, ne samo pomembne, temveč nujno potrebne, ker le na tak način lahko dejansko upošteva  različne potrebe in posebnosti posameznega otroka v času uvajanja. Če si teh informacij vzgojiteljica ne pridobi, ne more načrtovati vzgojnega dela tako, da bi upoštevala potrebe in značilnosti otrok, ampak dela »na pamet«, in v tem primeru se morajo vsi oz. posamezni otroci predvsem prilagajati njeni utečeni praksi v oddelku. V razgovoru s starši novo sprejetega otroka vzgojiteljica za ustrezno načrtovanje vzgojnega dela v oddelku starše navadno povpraša o naslednjem:

DOSEDANJE VARSTVO OTROKA IN LOČEVANJE : starši povedo, kako je bilo z varstvom otroka do sedaj, ali je že bil v kakšnem varstvu izven družine, kako se je navadno čustveno odzval na ta ločevanja od mame, kako se odziva na nove odrasle osebe sicer, kako na druge otroke, na novo okolje…
TEMPERAMENTNE ZNAČILNOSTI IN POSEBNOSTI OTROKA: starši povedo, kako se njihov otroka najlažje potolaži, kadar je čustveno vznemirjen, kako se odziva na nove okoliščine, ali ima izražen biološki ritem (spanja, hranjenja, budnosti…) oz. tega morda ne prepoznavajo, ali kaže zanimanje za predmete v svoji okolici, ali rad raziskuje? Kakšne so njegove druge navade (npr. pred spanjem, pri mizi…) in razvade, kakšne morebitne razvojne posebnosti ali morebitni zaostanki (npr. nedonošenost, operativni posegi v prvem letu starosti, pogoste bolezni…)

SPLOŠNO ZDRAVSTVENO STANJE OTROKA: vzgojiteljica starše povpraša, kako je bilo z otrokovim zdravjem do sedaj (ali je bolj zdrav ali bolj bolehen), ali je bil že za več dni hospitaliziran (če je – ali so bili starši ob njem ali ne), ali je prebolel že kakšne otroške nalezljive bolezni (npr. norice, škrlatinko…), ali je imel vročinske krče? Prav tako, ali ima kakšne razvojne posebnosti, je njegov razvoj morda nekoliko upočasnjen in je voden v razvojni ambulanti. Prav te informacije so izredno pomembne, da lahko v vrtcu pravočasno oz.. dovolj zgodaj omogočimo določene učne prilagoditve ter ustrezno podrpremo njegov razvoj.

HRANJENJE: staršem vzgojiteljica predstavi, kakšno hrano jedo ostali otroci v skupini in kako otroci postopoma prehajajo na tršo hrano (v jaslični skupini). Povpraša jih, na kakšno hrano je navajen otrok, ali ga mama še doji, pije po steklenički….Ali ima morebitno občutljivost na določeno hrano (dieta), katero hrano odklanja in je ne mara in kaj ima še posebej rad. Povpraša, kako ga starši hranijo – ali jim sedi v naročju ali pri mizi..?
SPANJE: starši povedo o otrokovih navadah glede spanja, kako pogosto še spi čez dan in kako dolgo (ritem spanja in budnosti), kako ga navadno uspavajo, ali ima kake ljubkovalno igračo, ninico, stekleničko, dudko pred spanjem…? Vzgoiteljica pove, kako je s spanjem in počitkom otrok v skupini (kdaj se odpravijo k počitku, kje spijo – v posteljicah, na ležalnikih, na blazini…). POMEMBNO je staršem povedati, da v našem vrtcu otroci v spijo in počivajo glede na svoje potrebe, nikakor pa ne za kazen !!! – kar je bila morda lastna izkušnja staršev z vrtcem v preteklosti.
HOJA: starše povpraša, kako je z otrokovim gibalnim razvojem, ali že samostojno hodi, ali ob opori oz. pomoči…?

GOVOR: starše povedo, koliko že otrok uporablja besede za izražanje svojih potreb in hotenj, katere besede že izgovarja in kaj pomenijo, ali se odziva na svoje ime, če ga pokličeš…?
DRUŽINA: vzgojiteljica povpraša tudi o sorojencih, če jih otrok ima, kdo so še ostali družinski člani (npr. babica, dedek…), na katere je otrok tudi čustveno navezan, kdo od družinskih članov preživi največ časa z otrokom.  Pri otroku RAZVEZANIH STARŠEV vzgojiteljica preveri, kako se bo starš, ki ne živi z otrokom, vključeval v življenje otroka v vrtcu (ga prihaja iskat, govorilne ure..) ? V kolikor bo potrebno, se o vseh pomembnih dogodkih otroka v vrtcu, posebej obvešča oba starša.

Nanizana so le okvirna vprašanja za vodenje prvega razgovora s starši novo sprejetega otroka. Vzgojiteljica  oz.  tandem si pred srečanjem s starši sam pripravi svoj nabor vprašanj o otroku ter tudi svojih odgovorov in razlag na morebitna vprašanja oz. dileme, ki jih bodo lahko imeli staršev.

Pripravila svetovalna delavka Božena Stritih.

Zakaj je staršem in vzgojiteljem dobro vedeti nekaj o uvajalnem obdobju otroka v vrtcu?

Zato, da staršev, katerih otrok gre v vrtec PRVIČ, njegovo vedenje in čustevno odzivanje PREVEČ :

NE PRESENETIJO ali PRESTRAŠIJO, 

  • da NISO (preveč) RAZOČARANI nad svojim otrokom (če so imeli drugačna pričakovanja, kako bo s tem),
  • da se sami NE POČUTIJO KRIVE ali mislijo, da so slabi starši, ker se njihov otrok tako obnaša,
  • da NE ZAČNO PREHITRO ISKATI KRIVCA (npr.:«Ta vrtec ni dober! Vzgojiteljica je slaba! Moj otrok je nesposoben!«,
  • da na otrokove reakcije NE ODREAGIRAJO S POVEČANIMI ZAHTEVAMI, ali celo s kaznijo.  S tem samo povečajo otrokovo stisko!
  • da otrokove težave (in stisko) PREPOZNAJO in PRIZNAJO ter mu DOVOLIJO, da je nekaj časa malo bolj ŽALOSTEN, morda tudi RAZOČARAN nad njimi,
  • da mu dovolijo, da se sme na svoj način upirati uvedenim spremembam , ker s tem zares aktivno premaguje svojo stisko,  tudi tako, da svoja NEGATIVNA ČUSTVA izrazi NAVZVEN,
  • da svojemu otroku LAHKO POMAGAJO (s svojim vedenjem, s pozitivnim stališčem do vrtca in do strokovnih delavk),
  • da lažje VZPODBUJAJO svojega otroka k večji samostojnosti, k ločevanju od njih, k vključevanju v oddelek,
  • da si NAJDEJO ČAS ZA OTROKA ter ga KVALITETNO PREŽIVIJO z njim, ker v tem času potrebuje marsikateri otrok potrebuje VEČ starševske TOLERANTNOSTI in STRPNOSTI kot  sicer,
  • da so pri uvajanju otroka VZTRAJNI in DOSLEDNI pri tem, da PRIPELJEJO otrok v vrtec REDNO vsak dan, tudi, če opazijo, da je začel s svojim vedenjem in čustvenim odzivanjem kazati, da mu ta sprememba ni všeč.

ZAKAJ se V ZAČETNEM OBDOBJU MOGI OTROCI obiskovanju vrtca UPIRA?

Ker je to upiranje le otrokov protest proti uvedenim spremembam v njegovo dotedanje življenje doma ter način njegovega doživljanja in odreagiranje na te spremembe.

Začetek obiskovanja vrtca pomeni za otroka VEČPASTNO PRILAGAJANJE in INTEGRACIJO V SKUPINO. Otroku naj bi bivanje v vrtcu po določenem času postalo ČUSTVENO PRIJETNO, ker je SPREJEL:

  • vzgojiteljico in njeno pomočnico, ki bosta zanj predstavljali ZAMENJAVO ZA STARŠE, vendar pa sta obe “nadomestni mami” tudi za "druge" otroke, zato je njuna pozornost in ljubezen porazdeljena tudi med ostale, ne samo nanj.
  • večurno bivanje MED VEČJIM ŠTEVILOM OTROK, kar je zanj največkrat nova in drugačna izkušnja kot biti sam z mamico, očkom ali babico.
  • drugačne, nove PROSTORE IN  PREDMETE okoli njega, kot so skupna igralnica, stranišče z več školjkami, dolgi hodniki vrtca, velika garderoba, drugačne igrače, drugačna postelja ali ležalnik, velike blazine po tleh…
  • drugačen RITEM življenja kot je spanje, vstajanje iz posteljice, hranjenje ob drugačni uri kot doma, igranje v igralnici in odhodi na igrišče, različni rituali pri pospravljanju, umivanju, oblačenju
  • drugačna PRAVILA in ZAHTEVE glede obnašanja do drugih otrok, do odraslih, uporabe igrač, pospravljanja, samostojnega obnašanja, kot jih pozna doma.

Uvajalno obdobje v vrtcu je tako čas otrokovega UČENJA, PREIZKUŠANJA IN ISKANJA RAVNOVESJA V NIHANJU "med NAREDI PO SVOJE in/ali NAREDITI, kot ZAHTEVAJO DRUGI". To je tudi čas, ko se utrok preko lastnih izkušenj uči ravnotežja med svojo EGOCENRTIČNOSTJO ("Daj to meni! Hočem takoj! To je moja igrača!")  in PRIPADNOSTJO SKUPINI ("Skupaj jaz in moj prijatelj v skupini. Jaz dam igračo tebi, ti svojo meni. Ne vsi naenkrat, najprej eden, potem drugi!")

KAKŠNO (manj prijetno) VEDENJE IN ČUSTVENE REAKCIJE opazimo PRI VEČINI OTROK ob vključitvi v vrtec in KAKO DOLGO TRAJAJO?

    ZJUTRAJ, doma, ob prihodu v vrtec:

že doma se upira, noče iti v vrtec (z besedami, počasen je pri oblačenju, joka)
ko ga starši pripeljejo, ne želi ostati v skupini oz. ne želi, da ga starši zapustijo (joka, se jih oklepa - panični strah)

 V VRTČEVSKI SKUPINI:

  • lahko se obrne  navznoter, ostaja gibalno zavrt, molčeč, samo opazuje, ne želi kontakta z ostalimi otroki ali z vzgojiteljico
  • pogosteje odreagira z jokom, vsaka sprememba ga hitro vznemiri, razdraži, še zlasti v konfliktnih situacijah, ko ne ve, kako naj reagira, kaj bo sledilo
  • ali pa se pogosteje obrača na vzgojiteljico, ker želi njeno odobravanje in potrditve
  • več navzven usmerjene agresivnosti v otrokovem vedenju (odriva druge otroke, jih tepe, grize)
  • lahko odklanja hrano, ne more zaspati
  • ponovno začne lulati ali kakati v hlačke, čeprav je bil prej že suh
  • starejši otrok se vede nastopaško pred vrstniki (jaz zmorem, sem najmočnejši, moj očka..)
  • pri starejšem otroku je opaziti laganje, ponujanje igrač, sladkarij (nosi od doma)
  •     OB PRIHODU STARŠEV popoldne v vrtec:
  • ponovno začne jokati (čustvena razbremenitev) ,
  •  lahko tudi odklanja kontakt s starši (jim zameri, ker so ga pustili v vrtcu oz. odšli)

in popoldne oz. zvečer DOMA:

  • vede se spremenjeno, bolj siten, razdražen, nemiren; prepirljiv s sorojenci ali starši
  • hitreje opušča začeto igro, ne more se skoncentrirati, postaja negotov (zlasti starejših otroci), ko se mu zdi, da ni v ničemer dovolj dober, spreten, da mu nič ne gre od rok (jok, nepričakovani impulzivni čustveni izbruhi)
  • znova več "visi" na starših (želi več pozornosti oz. potrditve, da je ljubljen in sprejet)
  • ponoči slabše spi, lahko se zbuja prestrašen, ali pa spi več kot navadno, je na splošno bolj zaspan
  • "Ne govori o vrtcu" (ne želi)
  • pojavijo se bolezenski znaki (psihosomatski ): boli ga trebuh, bruhanje, astmatski napadi, driska, vročina, vnetje ušes, angina.
  •      Pri večini otrok »uvajalne težave« trajajo od 3 - 4 tednov, torej so to le PREHODNE reaktivne motnje. Jakost, trajanje in pogostost otrokovih uvajalnih težav (ločevalna stiska) so najpogosteje in medsebojno  povezane:
  • z otrokovo splošno telesno in psihično zrelostjo ter njegovimi osebnostnimi značilnostmi:
  • temperament (dednost),
  • kronološka starosti (starost ob vstopu v vrtec)
  • funkcionalna zrelost (kaj že zmore)
  • predhodne boleče izkušnje z ločenostjo (zapuščenostjo) od njemu pomembnih ljudi (npr. daljša hospitaliziranost)
  • občutek čustvene varnosti in  navezanosti z domačo osebo

s starši :

  • kakšna stališča (pozitivna, negativna, ambivalentna) v zvezi z vrtcem in uvajanjem imajo
  • naklonjenost ter zaupanja do vrtca in strokovnih delavk
  • čustvena strpnost in razumevanje do otroka,
  • poznavanje in razumevanje sebe in svojih čustvenih potreb in sposobnost ločiti svoje občutke od otrokovih
  • z okoljem - vrtcem:
  • čustvena tolerantnost in strpnost vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice,
  • sposobnost prepoznavanja in odzivanja odraslih na otrokove razvojne potreb in njegove čustvene stiske,
  • prožnost strokovnega kadra pri načrtovanju delu in vodenju otrok v oddelku

ZAKAJ LOČEVANJE OD MAME in BIVANJE V VRTCU /JASLIH/ TEŽKO PRENAŠA MLAJŠI OTROK (otrok v starosti od 11 mesecev do 3 let)?

  • Ker si otrok še ne more "predstavljati" (v mislih), da mama obstaja tudi, če je "ne vidi" (strah, bojazen)
  • Ker še nima razvite "časovne perspektive" (dimenzije časa, ur)
  • Ker še nima trajne "predstave mame v spominu", da bi si jo lahko priklical
  • Ker ne zna "ubesediti" svoje stiske ob ločevanju in zapuščanju staršev, svojih strahov zaradi nepoznanih oseb, prostorov, drugih otrok…
  • Ker še ne more sklepati (kot lahko odrasli) na snovi svojih predhodnih izkušnjah, ker takih največkrat še nima
  • Ker ne zna predvideti reakcij drugih ljudi in predmetov, ali mu bodo prijetni, prijazni, naklonjeni…
  • Ker v skupini, kjer so zdaj tudi drugi otroci, ne dobi vedno takojšnje zadovoljitve potreb

ZATO otroku ne preostane nič drugega, kot da svoje doživljanje in razumevanje izrazi s svojo NEMOČJO in z JOKOM,kar je istočasno izraz njegovega protesta kot način čustvenega olajšanja.

ZAKAJ LOČEVANJE OD STARŠEV in BIVANJE V VRTCU pogosto TEŽKO IZPELJE tudi STAREJŠI OTROK (otrok med 3. in 6. letom starosti)?

Starejši otrok se vedno vključuje v skupino otrok, ki je oblikovana že od prej…Zaradi KOHEZIVNOSTI že obstoječe vrtčevske skupine, kjer se večina otroki že pozna od prej, imajo svoja pravila, delijo si vloge, obstajajo že prijateljstva in novinca niso takoj pripravljeni sprejeti medse

  • Ker "sprejetost" s strani drugih vedno zahteva odlaganje neposrednega zadovoljevanja svojih potreb
  • okrog 3. leta starosti je obdobje "trme" na višku - otrok hoče narediti po svoje, upiranje avtoriteti odraslega je normalni razvojni pojav in pomeni začetek na poti k samostojnost, med otroki je opaziti več socialnih interakcij in večje število »konfliktov«, zato novinca takšna vedenja vrstnikov še dodatno vznemirijo
  • ker se po 3. letu starosti izrazito začenja spreminjati njihova igra, to je obdobje prehoda od individualne k skupinski igri,  otroci se začenjajo veliko več igrati in pogovarjati med seboj, zato je opaziti več besednih konfliktov med otroki, kar je »od zunaj« s strani novinca in njegovih staršev videti kot »naporno, agresivno, glasno, zastrašujoče…«

KAKO KAHKO starši OLAJŠAJO svojemu otroku PREHOD IZ DRUŽINSKEGA VARSTVA v VRTEC (starost od 11 mesecev do 3 let) ?

Otrokovo uvajalno obdobje v vrtcu

ŠE PRED VSTOPOM V VRTEC:

  • Pravočasno SE POZANIMAJTE, ali bo v vrtcu, kamor želite vključiti svojega otroka, v tistem času prosto mesto zanj.
  • Obiščite nas v vrtcu, sami ali z otrokom in pravočasno  izpolnite PRIJAVNICO ZA VPIS.
  • V vrtcu boste pravočasno dobili vse informacije glede vpisa otroka v vrtec, prav tako pa tudi, kdaj in kako naj bi otroka postopno uvajali v skupino.

    DOMA :

  • ga navajajte in dopustite, da se giblje po tleh (v jaslih nimamo stajice ali hojic)
  • spodbujajte ga k čim večji samostojnosti pri jedi, pri oblačenju, pri igri, pri gibanju. Naj poskuša sam!
  • počakajte in mu dopustite, da lahko vaš otrok naredi sam, npr. ko želi  jesti sam z žlico, si sam obleči jopico. Nine kregajte ali mu tega ne dovolite zato, ker se lahko pri tem umaže, ali ker je videti še neroden ali počasen!
  • postopoma podaljšujte svojo odsotnost, ko ga zaupate v varstvo znani osebi, npr. babici
  • pred vstopom otroka pripeljite na vrtčevsko igrišče, da lahko opazuje druge otroke in dogajanje
  • pri hranjenju otroka postopoma prehajajte na trdo hrano, ki jo mora otrok prežvečiti
  • če otroka še dojite, začnite razmišljati in nato tudi zares poskusite otroka pomiriti, uspavati, ne da bi ga pri tem dojili
  • O vrtcu poskušajte razmišljati v pozitivnem smislu: kaj vse bo vaš  otrok s tem pridobil; da se bo naučil veliko novih stvari; da bo postal bolj samostojen.
  • Oblikujte realna pričakovanja do vrtca kot do svojega otroka
  • ZELO POMEMBNO je, da sebe (še posebej MAME) odkrito IZPRAŠATE, ali se zares ZMORETE za nekaj časa LOČITI OD SVOJEGA OTROKA in ga ZAUPATI TUJI OSEBI in v vrtcu bo to vzgojiteljica in njena pomočnica. To pomeni tudi, da se morate vprašati, ali zares ZMORETE čustveno SPREJETI, da bi imel vaš otrok poleg vas prav tako rad tudi drugo odraslo osebo in da ji bi to tudi pokazal , npr. da bo zjutraj objel vzgojiteljico v vrtcu in z veseljem zlezel v njeno naročje. Vam je ob tej misli prijetno ali ste ob tem nanjo kar malo ljubosumni?

Če bo vaš otrok začel obiskovati vrtec v jesenskem času, boste konec meseca junija PISNO POVABLJENI na prvi SKUPNI INFORMATIVNI SESTANEK ZA STARŠE NOVOSPREJETIH OTROK. Poskusite se tega srečanje udeležiti, vendar pridite brez otroka, ker bosta vsebina in trajanje zanj gotovo nezanimiva in predolga.

Še pred uradnim vstopom otroka v vrtec, potem, ko bomo v vrtcu zagotovo vedeli, kdo bo vzgojiteljica in njena pomočnica v skupini, kakor bo vaš otrok vključen, vas bo otrokova VZGOJITELJICA POKLICALA in POVABILA na vajin PRVI  RAZGOVOR  - Poskušajte najti čas za to srečanje! Vzgojiteljica vas bo povprašala pomembne stvari o vašem otroku in njegovih navadah ter posebnostih, vi pa jo boste lahko vprašali še vse tisto, o čemer še niste sigurni v zvezi z vrtcem in skupino. S tem boste olajšali svojemu otroku vstop v vrtec, ker vzgojiteljici ne bo več popolnoma neznan otrok in ga bo veliko lažje sprejela, tolažila in razumela, takrat, ko boste v prvih dneh zapustili igralnico in otroka v njej. DOGOVORILI se boste tudi za točni DAN VSTOPA ter tudi  o tem, kdo, kako in koliko časa boste svojega otroka uvajali v skupino.

In potem pride….tisti prvi dan!

 

KAKO KAHKO starši OLAJŠATE vstop v vrtec STAREJŠEMU OTROKU?

Otrokovo uvajalno obdobje v vrtcu

Tudi otroku, ki je star že 3 leta ali več, pomeni vstop v vrtec ZAHTEVNO PREIZKUŠNJO, še zlasti, če je bil do sedaj v domačem varstvu (npr. pri babici ali privatni varuhinji), kjer je bil večino časa edini otrok ali pa je bilo otrok manj kot jih je navadno v vrtčevski skupini.

Starši boste svojemu 3-letniku najlažje pomagali tako, da:

  • se doma pogovarjate o vrtcu (z otrokom, ob otroku) v pozitivnem smislu
  • pojdite z otrokom na obisk v vrtec ali na vrtčevsko igrišče, kjer bo otrok lahko opazoval druge otroke in odrasle pri igri in drugih aktivnostih
  • pozanimajte se o življenju v vrtcu (kakšen je ritem življenja, rituali, različne dejavnosti) in o tem pripovedujemo otroku doma, da mu vzbudite radovednost in ga motivirate za nove izkušnje izven doma.
  • Vendar NE PRETIRAVAJTE v tem, KAKO BO V VRTCU VSE LEPO in prijetno, ter da ga bodo imeli vsi otroci – takoj in vedno radi..!! Ker ne bo tako in to ni res!
  • spodbujajte in omogočajte svojemu otroku čim večjo samostojnost pri jedi, oblačenju, igri
  • omogočite in poiščite čim več situacij, kjer bo lahko z vrstniki in drugimi otroki (na igrišču, v peskovniku, na obiskih)
  • ne vmešavajte se prepogosto v konflikte otrok, ki jih imajo, ko se igrajo skupaj, npr. zaradi igrač, pravil igre, razen, kadar je otrok res fizično ogrožen.
  • Pri tem otroka vzpodbujajte, da raje SAM poišče rešitev, kadar nastanejo konflikti med otroki in išče našo pomoč.
  • Ne iščite krivca: “Kdo je kriv? Kateri je začel prvi?”, temveč poskušajte vprašati: “Kaj je pa bilo? Kaj bi pa ti rad naredil? Kaj boš pa sedaj naredi?”
  • pri otroku razvijajte pozitivno mnenje (sliko) o sebi. Od vas naj sliši več pozitivnih vzpodbud kot negativnih. Imejte čim bolj realna in ne previsoka pričakovanja do njega o tem, kaj vse naj bi že znal, zmogel, razumel, kako naj bi se obnašal pri svoji starosti. Le tako bo vaš otrok lahko verjel vase, v svoje sposobnosti.
  • Večkrat recite svojemu otroku : “Verjamem vate! Vesela sem, da ti je to uspelo! Ponosen sem nate!” -
  • NIKAKOR pa: “Saj nisi dojenček! Lahko bi bil bolj pameten! Fantki pa je ne jokajo! Če boš jokal, boš moral še dlje časa ostati v vrtcu!”
  • sebe odkrito izprašajte: “Ali se zmorem JAZ ločiti od svojega otroka? Koliko pa res zaupam drugim osebam, da bodo delale dobro z/ za otroka? Kakšna so moja stališča do vrtca, mislim, da je vrtec samo izhod iz nuje ali verjamem, da bo moj otrok dobil veliko dobrega s tem, ko bo obiskoval vrtec?”
  • NE silite otroka, da se v začetnem obdobju obnaša drugače, kot zmore in mu zato nikoli ne recite: “Moraš se igrati z drugimi otroki! Ne smeš jokati, ko ostaneš zjutraj z vzgojiteljico!”

KAKO LAHKO starši POMAGATE mlajšemu OTROKU, ko je enkrat ŽE V VRTCU…?

Otrokovo uvajalno obdobje v vrtcu

  • s seboj  naj otrok prinaša ljubkovalno igračko, ninico  (prehodni objekt), kar otroku olajša priklicati si v misli ljubljeno osebo, medtem ko je sam, ker ga pomirja, mu daje občutek varnosti
  • s seboj naj (vsaj na začetku!) prinaša tudi stekleničko ali dudo (če jo še ima) - NE  vzemite otroku  dveh stvari naenkrat,  ki ju ima prav zato, da se pomiri!
  • prve dni bodite z otrokom v skupini  (pri igri, pri zajtrku in kosilu) in postopoma podaljšujte čas bivanja otroka v vrtcu (v začetku naj po kosilu odhaja domov). Nihče, ne otrok ne odrasli,  če ga je (še) strah, ne more zares zaspati in mirno počivati!
  • izmenjava informacij o otroku in o vrtcu z vzgojiteljico (o njegovih posebnostih, kako se vede doma - kaj rad je, kako se najhitreje umiri, kdaj je zaspan; kakšen je ritem)
  • več strpnosti in potrpežljivosti (nestrpnost, neučakanost, visoka pričakovanja, užaljenost:  Otrok bo to razumel kot pomanjkanje vaše ljubezni in naklonjenosti, in še zlasti, kot SVOJ NEUSPEH.
  • NE iščite prezgodaj krivca (ker je to le prelaganje odgovornosti!)
  • poskušajte pri sebi razviti ZAUPANJE do vzgojiteljice (vaše nezaupanje bo otroka samo dodatno zbegalo)
  • NE obljubljajte (ne lažite!) svojemu otroku nekaj - česar ne morete uresničiti. Nikar mu ne recite:" Takoj pridem nazaj!« (potem pa vas ni več ur!)"  Otrok tako razvije nezaupanje v odrasle
  • otrok naj v začetnem obdobju obiskuje vrtec REDNO (čeprav se pojavijo težave)
  • po otroka prihajajte REDNO (ob istem času) , ker otrok razvije svojo notranjo uro in postane nemiren in prestrašen, če vas ni ob uri, ko vas pričakuje!

KAKO LAHKO starši POMAGATE STAREJŠEMU OTROKU prve dni v vrtcu?

Otrokovo uvajalno obdobje v vrtcu

  • postopoma podaljšujte čas otrokovega bivanja v skupini
  • bodite strpni in potrpežljivi, vzemite si čas (prve dni) in bodite z otrokom v skupini, spoznajte tudi vi druge otroke
  • prehodni objekt (ljubkovalna igrača, avtomobilček), ki mu daje občutek varnosti in vez z domom
  • izmenjava informacij z vzgojiteljico (otrokove posebnosti, navade in razvade)
  • ne obljubljajte otroku (ne lažite) nekaj, česar ne boste naredili (npr. takoj pridem pote, če boš priden..), ker vodi to v otrokovo nezaupanje do odraslih
  • ne iščite prehitro krivca
  • vašo nestrpnost, visoka pričakovanja in užaljenost bo otrok razumel kot : »Nima me več rada, nisem dovolj dober« in doživljanje občutka lastnega neuspeha
  • otrok naj prve dni obiskuje vrtec redno, čeprav so se pojavile težave
  • po otroka prihajajte redno (ob isti uri) oz. vnaprej mu povejte, da boste prišli kasneje (nemirnost, strah)
  • zaupajte v svojega otroka, da bo zmogel (tudi on si želi, da bi mu uspelo in bi zadovoljil vaša pričakovanja!)
  • OČE ! pogosto lažje izpelje proces ločevanja
  • omogočite in spodbujajte otroka k SIMBOLNI PREDELAVI  izkušenj in doživljanja v vrtcu (skozi pogovor, igranje vlog - "igramo se vrtec"). Skozi preigravanje otrok podoživlja situacije, sprošča negativna čustva, bolje razume reakcije in vedenje drugih in sebe, uči se nove vzorce vedenja.